Vedno več ljudi v EU izpostavljeno dezinformacijam. Kje smo Slovenci?

Dezinformacije in lažne novice so postale stalnica v novicah. Vzpon družbenih omrežij je njihovo širjenje in vidnost še dodatno pospešil.

Po podatkih raziskave Eurobarometer zaznana izpostavljenost dezinformacijam in lažnim novicam narašča po vsej Evropi.

Leta 2025 je več kot tretjina anketirancev v EU (36 odstotkov) navedla, da so bili v zadnjih sedmih dneh "pogosto" ali "zelo pogosto" izpostavljeni dezinformacijam in lažnim novicam.

Leta 2022 je ta delež znašal 28 odstotkov.

Pomembno je poudariti, da raziskava meri zaznano izpostavljenost dezinformacijam, ne pa preverjenih primerov.

Anketiranci so poročali o tem, kar so sami imeli za lažne novice, pri čemer vsebine, s katerimi so se srečali, niso bile preverjene ali potrjene kot dejansko napačne, piše Euronews, ki poroča o raziskavi.

Višjo izpostavljenost čutijo prebivalci vzhodne Evrope

Če združimo odgovora "zelo pogosto" in "pogosto", se zaznana izpostavljenost dezinformacijam in lažnim novicam giblje od 26 odstotkov na Finskem in v Nemčiji do 57 odstotkov na Madžarskem.

Več kot polovica vprašanih je o visoki zaznani izpostavljenosti poročala tudi v Romuniji (55 odstotkov) in Španiji (52 odstotkov). Delež je presegal 40 % v Bolgariji (48 %), Luksemburgu (45 %), na Malti (45 %), v Grčiji (43 %), na Cipru (42 %) in na Irskem (42 %).

Na spodnjem delu lestvice so poleg Finske in Nemčije (obe 26 odstotkov) še Češka (29 odstotkov) ter Švedska, Litva in Francija (s po 30 odstotki). Nizozemska, Latvija in Belgija so bile prav tako blizu te ravni, z nekaj manj kot tretjino vprašanih.

Prebivalci Vzhodne in Južne Evrope praviloma poročajo o višji izpostavljenosti dezinformacijam, medtem ko v Severni in Zahodni Evropi zaznavajo nižjo izpostavljenost.

Vendar ta vzorec ni povsem enoten: države, kot sta Luksemburg in Irska, poročajo o razmeroma visoki izpostavljenosti, medtem ko Češka, Italija in Portugalska beležijo nižje ravni, kot bi jih lahko pričakovali glede na regijo.

Visok delež tistih, ki ne vedo, ali so izpostavljeni lažnim informacijam

V povprečju v EU so trije od desetih vprašanih povedali, da so bili v zadnjih sedmih dneh "včasih" izpostavljeni dezinformacijam in lažnim novicam. Če upoštevamo še te odgovore, se izkaže, da izpostavljenost dezinformacijam zaznavata približno dve tretjini vprašanih (66 odstotkov), kar kaže na zelo visoko splošno raven zaznane izpostavljenosti.

Le 7 odstotkov vprašanih v EU je navedlo, da nikoli niso izpostavljeni dezinformacijam in lažnim novicam, 16 odstotkov pa jih je dejalo, da so jim izpostavljeni "redko". Skupaj to predstavlja manj kot četrtino anketirancev.

Razmeroma visok pa je delež tistih, ki so odgovorili z "ne vem" – na ravni EU znaša kar 10 odstotkov.

Ali ljudje znajo prepoznati dezinformacije?

Nekaj več kot šest od desetih vprašanih (62 odstotkov) pravi, da so prepričani o svoji sposobnosti prepoznavanja dezinformacij, ko se z njimi srečajo. Med njimi je 12 odstotkov takih, ki so o tem "zelo prepričani", in skoraj polovica (49 odstotkov) "dokaj prepričanih".

Visok pa je tudi odstotek tistih, ki o tej sposobnosti niso prepričani - približno tretjina (32 odstotkov).

V primerjavi z raziskavo iz leta 2022 je raven samozavesti na ravni EU upadla za dve odstotni točki, in sicer v številnih posameznih državah.

Najvišjo samozavest pri prepoznavanju dezinformacij so pokazali Maltežani (84 odstotkov), najnižjo pa Poljaki (49 odstotkov).

Med zaznano izpostavljenostjo dezinformacijam in samozavestjo pri njihovem prepoznavanju ni močne povezave.

Vpliv dezinformacij večji v polariziranih družbah s populističnimi politiki

Razlaga zaznav je zahtevna, saj te morda niso v skladu z dejanskimi sposobnostmi ljudi ali z realnim obsegom problema, je dejal Konrad Bleyer-Simon, raziskovalni sodelavec na Centru za pluralizem in svobodo medijev.

"Kakovost in obseg medijske pismenosti ter dejavnosti preverjanja dejstev v posamezni državi lahko igrajo pomembno vlogo, pa tudi določeni psihološki dejavniki (razlogi za podcenjevanje ali precenjevanje lastnih sposobnosti in izpostavljenosti)," je povedal za Euronews.

Poudaril je tudi, da je vpliv dezinformacij večji v družbah z visoko stopnjo polarizacije, večjimi ekonomskimi neenakostmi, slabšimi dosežki izobraževalnega sistema, nizkim zaupanjem v institucije ter tam, kjer se politiki pogosto zatekajo h konfrontacijskemu in populističnemu komuniciranju.